OPOZORILO ZA REJCE PRAŠIČEV: afriška prašičja kuga

  • 30 Julij 2018 |

pdfOPOZORILO 

Bolezen afriško prašičjo kugo, so konec meseca maja zasledili v sosednji Madžarski, pri nas v Sloveniji primera te bolezni še ni in ga še ni bilo. Afriška prašičja kuga je nalezljiva virusna bolezen domačih in divjih prašičev, za katero žal

ni cepiva. Za bolezen so značilne velike izgube z ogromnimi ekonomskimi posledicami. Klinični znaki te bolezni se kažejo v povišani telesni temperaturi (med 40,5 in 42°C). Značilna je rdečina po koži na vršičkih ušes, repu, spodnjih delih
okončin, na delih prsi in trebuhu. Okužene živali imajo zmanjšan apetit in so apatične. Imajo motnje v koordinaciji, drisko (včasih krvava) in izcedke iz oči. Živali lahko tudi bruhajo. Smrtnost je praviloma stoodstotna. BOLEZEN SE NE
PRENAŠA NA LJUDI.

Najpogostejši prenašalci bolezni so divji prašiči. Za prenos bolezni na daljše razdalje pa je po navadi kriv človek s svojim ravnanjem in sicer z odmetavanjem ostankov hrane, ki vsebujejo meso okuženih živali, lahko pa tudi z nezadostnim čiščenjem in razkuževanjem po stiku z okuženimi živalmi in trupli poginulih okuženih živali. Bolezen se lahko prenaša tudi preko klopov, urina, obutve, oblačil, vozil ter druge opreme, ki je prišla v stik z virusom. Ko je bolezen prisotna, se širi predvsem z neposrednim stikom zdravih domačih ali divjih prašičev z okuženimi (mrtvimi ali bolnimi) domačimi ali divjimi prašiči.

Zagotovo najbolj učinkovit ukrep za preprečevanje pojava bolezni oziroma prenosa bolezni na kmetijo je preventiva. Torej, natančno in dosledno izvajanje biološke varnosti na kmetijah s prašiči. Registrirajte svojo rejo prašičev (pridobite si KMGMID na Upravni enoti) in prašiče vpišite v Centralni register prašičev ter poskrbite, da so živali označene in registrirane skladno s trenutno veljavno zakonodajo. ŽIVALI KUPUJTE IZ PREVERJENIH REJ NA LOKALNEM OBMOČJU ter poskrbite za izolacijo novo nabavljenih živali. V objekte z živalmi naj vstopa samo lastnik ali oseba, ki skrbi za živali. V primeru obiska tretje osebe dosledno upoštevajte uporabo in menjavo zaščitne obutve in obleke z možnostjo umivanja in razkuževanje rok ter se prepričajte, da ta oseba ni bila v stiku z drugimi prašiči 24 ur pred prihodom na vašo kmetijo. Za delo z živalmi uporabljajte drugo obleko, ki je namenjena le za delo v hlevu. Pred vhode v objekte in/ali na kmetijo postavite razkuževalne bariere. Poskrbite za redno in natančno čiščenje ter razkuževanje objektov z živalmi ter nadzor nad glodavci in insekticidi. Preprečite stik domačih prašičev z divjimi prašiči. Tistim rejcem, ki imajo svoje domače prašiče v oborah ali na pašnikih, svetujemo, da si uredijo okoli pašnika ali obore dvojno ograjo. Le ta bo preprečila, da bi divji prašiči prišli v stik z domačimi. Zunanja ograja naj bo mrežasta. Če imate doma prašiče, po lovu oziroma stiku z divjimi prašiči, obleko in obutev zamenjajte in razkužite. V primeru, da se vračate z dopusta, daljše poti ali lovskega turizma, ne prinašajte izdelkov, vključno z lovskimi trofejami, ki niso ustrezno obdelane, surovin in živil z območij, kjer veljajo omejitve zaradi Afriške prašičje kuge oziroma se prepričajte, da je to dovoljeno.

V primeru suma pojava bolezni se nemudoma obrnite na veterinarsko službo. V kolikor je bolezen potrjena, natančno in dosledno upoštevajte navodila veterinarske službe.  

docDodatna obrazložitev

Predstavitev knjige o Kanižarici ob 160-letnici nastanka premogovnika

  • 27 Julij 2018 |

Petek, 27. julij - Včeraj je v Kanižarici potekala predstavitev knjige KANIŽARICA: DVOR – NASELJE – PREMOGOVNIK, ki sta jo predstavila avtorja Janez Weiss in Tomaž Grdešič. Knjiga je izšla ob 160-letnici nastanka rudnika rjavega premoga, zajema pa tudi kratek pregled z ozirom na starejšo zgodovino kraja in izvor njegovega imena.

Uvodoma je prisotne pozdravila županja Mojca Čemas Stjepanovič, nato pa sta besedo prevzela avtorja knjige Janez Weiss in Tomaž Grdešič. Predstavitve se je udeležilo tudi veliko število članov Kluba upokojencev Rudnika Kanižarica, ki so z velikim zanimanjem prisluhnili predstavitvi knjige. Navzočim so zaupali svoje spomine in tako aktivno sodelovali pri zgodovinskem orisu Kanižarice.

Zapis Janeza Weissa -  Premogovnik Kanižarica, 160-let od prvih začetkov:

»Naselje Kanižarica nosi ime po plemeniti rodbini Kanižar, ki je v 16. stoletju prišla s Hrvaškega na Metliško, današnjo Belo krajino, in pridobila vrsto posesti po deželi, tako v okolici Črnomlja, kakor na Vinici. Kanižarji so bili vojaki v službi v Vojni krajini, proslavili pa so se tudi v tridesetletni vojni v Nemčiji (1618-1648) iz katere so po besedah Valvasorja prišli z nemajhnim denarjem. Posesti so imeli v Kanižarici in njeni neposredni okolici, in čeprav so s smrtjo Mihaela Kanižarja († ok. 1647) izumrli že v prvi polovici 17. stoletja se je med Belokranjci ime ohranilo in obstalo vse v 19. stoletje, ko je bil v Kanižarici odkrit prvi premog.

Zgodnje odkritje premoga sega v leto 1838, ko je Martin Mahin na posesti Ivana Vrtina odkril skromne površinske sledove, ki so bili do leta 1850 ocenjeni na količino okoli 15 milijonov ton premoga. Nedolgo pozneje bila najdba deležna prvega komercialnega interesa in oktobra 1857 je avstrijski industrialec Franc vitez von Fridau pridobil pravice za pridobivanje premoga na parcelah v Kanižarici, ko so nastali štirje izkopi: Anton, Franz, Karl in Mihael z dvema vpadnikom. Zgodnji izkop je bil majhen, le nekaj sto ton, in primerno skromno je bilo tudi število zaposlenih, ki so večinoma prihajali iz bližnjih vasi. Premogovnik je oskrboval Fridauovo železarno v Gradacu, prvi moderni industrijski obrat v Beli krajini. Gospodarska kriza v sedemdesetih letih 19. stoletja je povzročila bankrot Fridaua in njegovega podjetja, s čimer je rudnik prišel v konkurzno (bankrotno) maso, in bil leta 1882 odkupljen s strani Osterreichische Alpine Montangesellschaft. Leto pozneje je z delom prenehala tudi železarna v Gradacu in sledil je štiridesetletni premor.

Po spremembi lastnikov v začetku dvajsetih let 20. stoletja je leta 1922 premogovnik kupila novo nastala Rudarska družba Belokrajina. Začetni skromni izkop so do leta 1925 povzdignili do več kot štiri tisoč ton letno, in izkop je skozi sledeča leta rasel do nekaj manj kot deset tisoč ton leta 1929. Leta 1930 je premogovnik prevzelo podjetje Andrija Jakil d.d., ki je v desetletju pred drugo svetovno vojno moderniziralo rudnik in bistveno povečalo izkop. Nadaljnji razvoj podjetja in premogovnika je prekinila druga svetovna vojna. Italijanski okupator je premogovnik uporabljal za svoje namene in podjetje je navkljub spremenjenim razmeram obratovalo naprej. Avgusta 1941 je bil premogovnik prizorišče ene od zgodnejših akcij osvobodilne fronte, katere aktivisti so ukradli razstrelivo iz skladišča in ga pozneje uporabili v vrsti akcij po Beli krajini. Ključen pa je bil napad na premogovnik 21. septembra 1942, ki je povzročil uničenje rudniške separacije in večine premogokopnih kapacitet zaradi česar je moral premogovnik prenehati z delovanjem, prav tako so spodleteli sledeči italijanski poskusi obnove izkopnih kapacitet. Premogovnik je ponovno pričel z delovanjem oktobra 1944, več kot leto dni po italijanski kapitulaciji, in oskrbovati Črnomelj, tedanje središče osvobojenega ozemlja.

Povojna leta so prinesla celovito obnovo premogovnika, ki so jim sledile nove geološke raziskave in odkritje bistveno večjih zalog premoga kakor se je domnevalo do tedaj. Navkljub velikim težavam s pomanjkanjem primernega kadra in tehnologije je premogovnik v kratkem dosegel nove rekordne izkope. Tedaj so premogovnik upravljali rudarji sami, kar pa se je v nekaj letih izkazalo za neprimerno, in v petdesetih letih je sledila prisilna uprava ter vzpostavitev novega delavskega sveta. Leta 1956 je bil dosežen nov rekordni izkop, 33.270 ton premoga. Nadaljnji razvoj premogovnika je onemogočala slaba tehnologija zaradi česar je med letoma 1958 in 1963 stekla kapitalna rekonstrukcija. Postavljena sta bila nova separacija in nov izvozni stolp, in nova tehnologija je vodila do rekordnih izkopov. Tako je bil s 143.000 tonami premoga leta 1969 dosežen rekord, ki ga premogovnik tudi pozneje ni več presegel. Premogovnik je tedaj dosegel številko štiristo zaposlenih, ki jih nato tudi v osemdesetih letih 20. stoletja ni presegel. Ključni odjemalci premogovnika iz Kanižarice so bili vojaški objekti v Beli krajini in na Hrvaškem ter jugoslovanska železnica, poleg tega pa tudi vrsta gospodarskih obratov, kot na primer Karlovačka pivovara, Zagrebačka ciglana, Merkur Kranj, Kurivo Ljubljana in še vrsta drugih podjetij, kakor tudi bolnišnice in šole po različnih republikah nekdanje države. Z razpadom Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ) leta 1991 in nastankom samostojne države je premogovnik izgubil ključne odjemalce in trge s čimer je postalo jasno, da v razmerah tržnega gospodarstva ne bo konkurenčen. Odlok Republike Slovenije o zapiranju manjših rudnikov izdan že leta 1990 je postalo jasno, da bo v nekaj letih premogovnik zaprt. Izkop premoga se je v sledečih letih načrtno zmanjševal in leta 1995 je bilo ustanovljene podjetje Rudnik Kanižarica v zapiranju d.o.o. z nalogo, da zaključi proizvodnjo, socialno uredi vprašanje delavstva, sanira površine premogovnika in ustvari podlago za nadaljnji razvoj Kanižarice kot industrijske cone občine Črnomelj. Zadnji premog je prišel na površino leta 1996, v sledečem letu pa so bile načrtno demontirane izkopne kapacitete, industrijski obrati in transport. Tako je leta 1997, po 140 letih, premogovnik Kanižarica prenehal z delovanjem.

S premogovnikom je raslo tudi naselje Kanižarica. Na najstarejših katastrih in zemljevidih Bele krajine iz 18. in 19. stoletja, nastalih pred vzpostavitvijo premogovnika, je Kanižarica označena kot poljedelsko območje njiv, pašnikov in travnikov. Z nastankom premogovnika pa se je pričelo razvijati naselje. Prvi rudniški koloniji postavljeni v tridesetih letih je sledila izgradnja vrste stavb ob kanižarskem križišču, po drugi svetovni vojni pa gradnja samskih domov za rudarje, ki so prišli iz nekdanjih republik SFRJ, ter blokovskega naselja. Ob tem so hiše postavljali tudi različni posamezniki s čimer se je Kanižarica razvila v manjše naselje.«

Obvestilo o obveznem zatiranju pelinolistne ambrozije

  • 27 Julij 2018 |

Pelinolistna ambrozija (Ambrosia artemisiifolia L.) in druge sorodne neofitne vrste iz rodu Ambrosia, so edine škodljive rastline, za katere je v Sloveniji predpisano obvezno zatiranje, in sicer od pričetka rastne dobe ambrozije v letu 2010, ko je bila sprejeta sprememba Zakona o zdravstvenem varstvu rastlin.

Na podlagi Odredbe o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia (Uradni list RS, 63/10) mora imetnik zemljišča, na katerem raste ta škodljiva rastlina, odstraniti škodljive rastline s koreninami vred ali odstraniti njihov nadzemni del na način, da se škodljiva rastlina v tej rastni dobi ne obraste več ter opraviti nadaljnja redna opazovanja zemljišč v rastni dobi do konca septembra. Ker se pri nas navzoča pelinolistna ambrozija po košnji hitro obrašča, je potrebno košnjo ali druge ukrepe zatiranja izvajati celo rastno dobo, da preprečimo širjenje z tvorbo novih semen.

Žal se vsi imetniki zemljišč še vedno ne zavedajo, da so dolžni sami poskrbeti za pravočasno odstranjevanje ambrozije na svojem zemljišču. Na Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin so za večjo informiranost glede obveznega odstranjevanja  in prepoznavanje te alergene rastline  pripravili priložene zloženke in plakate z osnovnimi informacijami in opozorili o ambroziji.

 

OBVESTILO o zapori Ulice Mirana Jarca in dela Ulice Lojzeta Fabjana – 3. etapa

  • 26 Julij 2018 |

Četrtek, 26. julij - Obveščamo vas, da bomo danes nadaljevali s pripravljalnimi deli za rekonstrukcijo Ulice Mirana Jarca in dela Ulice Lojzeta Fabjana ter arheološkimi izkopavanji na tretji etapi, to je od župnijskega dvorišča pa vse do cerkve. Kot smo vam že v prejšnjem obvestilu naznanili to pomeni, da bo cesta od semaforja do cerkve odslej popolnoma zaprta, in sicer del Ulice Lojzeta Fabjana in celotna Ulica Mirana Jarca. Glede na izvedbo del bodo urejeni tudi začasni dostopi do objektov. Rekonstrukcija bo predvidoma trajala do začetka novembra oz. glede na terminski plan izvedbe. Namreč v teku je razpis za izbiro izvajalca gradbenih del s katerim bomo zastavili natančnejši terminski plan izvedbe del.

V tem času smo pridobili tudi informacijo, da smo bili uspešni na razpisu za pridobitev evropskih sredstev na projektu »kulTura«, ki ga bomo izvajali v naslednjih letih. Del sredstev tega projekta bo tudi namenjen obnovi tlakov v mestnem jedru, to je v delu Ulice Lojzeta Fabjana in Ulice Mirana Jarca ter ureditvi platoja med cerkvijo in banko. Arheološka izkopavanja in obnova platoja bo potekala v naslednjem letu.

Opozarjamo, da prometna signalizacija v tem času še naprej ostaja spremenjena. Parkiranje za stanovalce zaprtih ulic je še vedno možno na parkirišču med banko in cerkvijo ter na Majerju na platoju med vrtcem in bivšo vojaško stavbo.

V primeru sprememb vas bomo pravočasno obvestili. Obvestila v zvezi s potekom projekta bomo objavljali na spletni strani Občine Črnomelj ter tudi na oglasni deski pri sodišču.

Predvidevamo, da se bo izvedba gradbenih del pričela začetku septembra, in sicer v Ulici Lojzeta Fabjana. V času obnove bo občasno povzročen večji hrup in verjetno nekaj prahu, zato vas prosimo za razumevanje, saj bomo le s skupnimi močmi lahko zastavljeno obnovo ulice uspešno izvedli.

Zaključena 29. redna seja Občinskega sveta Občine Črnomelj

  • 25 Julij 2018 |

Sreda, 25. julij - Občinski svet Občine Črnomelj se je v torek, 24. julija, sestal na 29. redni seji v sejni sobi Občine Črnomelj. Svet je obravnaval 16 točk dnevnega reda. Člani sveta so izglasovali, da se prostor med glasbeno šolo Črnomelj in cerkvijo sv. Petra v mestnem jedru Črnomlja poimenuje Petrov trg. Sprejeli so še Strategijo razvoja občine Črnomelj 2018-2025, ki je pomemben dokument razvoja območja občine Črnomelj in vsebuje smernice za gospodarski, družbeni in prostorski razvoj občine.

Občina Črnomelj je v skladu s prejetimi pobudami za poimenovanje prostora med glasbeno šolo Črnomelj in cerkvijo Sv. Petra v mestnem jedru Črnomlja poskušala speljati uradni postopek vpisa ustreznega poimenovanja v uradno evidenco Registra zemljepisnih imen, vendar dosedanji predlogi niso bili podprti v zadostni večini s strani Občinskega sveta Občine Črnomelj. Z novim poimenovanjem tega prostora »Petrov trg« je tako pridobljeno enotno poimenovanje in boljša prostorska orientacija že sedaj aktivnega vmesnega prostora (npr. prostor za tržnico vsak teden), s katerim bo olajšana sama prepoznavnost lokacije za kulturne, prireditvene in ostale aktivnosti v starem mestnem jedru Črnomlja.

Strategija razvoja občine Črnomelj 2018 – 2025, ki so jo na seji svetniki sprejeli, je dolgoročni strateški dokument, ki vsebuje analizo stanja po prioritetah: gospodarstvo, prometna infrastruktura, kmetijstvo in gozdarstvo, kakovost življenja, okolje in prostor, komunala, energetika in telekomunikacijska infrastruktura ter turizem. Strategija opredeljuje cilje, ki jih želi občina doseči do leta 2025, ter predstavlja nabor ukrepov oz. aktivnosti za dosego ciljev. Strategijo je strokovno koordinirala mag. Maja Pucelj. V izdelavo strategije je vključila več različnih deležnikov (krajevne skupnosti, interesne skupine). Povzetek strategije najdete med gradivom seje, ki je objavljeno na spletni strani Občine Črnomelj, celotno strategijo pa tukaj

Svetniki so v drugi obravnavi sprejeli tudi predlog Odloka o ustanovitvi javnega podjetja CERO-DBK d. o. o.. Gre za projekt izgradnje in izvajanja mehansko biološke obdelave odpadkov »MBO Dolenjske in Bele krajine«, h kateremu je pristopilo deset dolenjskih in belokranjskih občin. Projekt obsega dve investiciji, in sicer izgradnjo objekta in naprav za biološko stabilizacijo in kompostiranje odpadkov ter zunanjo ureditev, komunalno in prometno infrastrukturo. Podrobnejši opis investicije najdete v gradivu.

Na seji so se prisotni seznanili tudi s Celostno grafično podobo destinacijske znamke Bela krajina, s poročilom o poslovanju gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov v občini Črnomelj v letu 2017, s poročilom o požarni varnosti in poročilom o stanju civilne zaščite v občini Črnomelj za leto 2017. Pri tem so prisotni izpostavili in pohvalili gasilce, ki so se požrtvovalno in nesebično odzvali pri odpravljanju posledic po neurju, ki je občino Črnomelj prizadelo 8. junija.

Sprejet je bil tudi Predlog za izdajo Odloka o rebalansu proračuna Občine Črnomelj, pripravljen predvsem zaradi situacije, ki je nastala zaradi junijskega neurja s točo in nastalih nepredvidenih stroškov.

Gradivo 29. redne seje Občinskega sveta Občine Črnomelj najdete na spletni strani Občine Črnomelj pod zavihkom Občinski svet – Gradivo. V dokumentu si lahko preberete natančne obrazložitve posameznih točk.

OBVESTILO ZA JAVNOST: Trenutne aktivnosti v Vrtcu Otona Župančiča Črnomelj – enoti Loka in Čardak

  • 24 Julij 2018 |

Obveščamo vas, da je Javni razpis za javno-zasebno partnerstvo za izvedbo projekta »Vrtec Loka« v teku. Vrtec Loka – stari del pa bo deloval vse dokler se ne bo pričelo z samimi deli. Pričetek del bo znan po izbiri javno-zasebnega partnerja.

Zaradi ugotovitev gradbenih inženirjev, da naj bi bila potrebna kompletna rekonstrukcija Vrtca Čardak – stari del smo naročili oceno potresne ogroženosti predmetnega vrtca. 12. julija 2018 smo s strani Zavoda za gradbeništvo Slovenije prejeli Poročilo št. P 655/18-610-1; Potresna ogroženost starejšega dela poslopja Vrtec Otona Župančiča Črnomelj – enote Čardak s smernicami za potrebne ukrepe. Iz zadevnega poročila izhaja, da moramo najprej namestiti novo kritino, da bomo poslopje zavarovali pred meteornimi vplivi, v nadaljevanju pa podajajo ostala priporočila oz. ukrepe, h katerim moramo pristopiti po sanaciji strehe. S strani podjetja AHI Roofing d.o.o., Ljubljana smo v drugi polovici julija prejeli pisno potrditev za 100% donacijo strešne kritine GERARD in vseh potrebnih dodatkov, ki spadajo zraven (zidne obrobe, odkapne pločevine, slemena, …). Izvajalec obnove strehe mora biti izbran v skladu z veljavnim Zakonom o javnem naročanju (ZJN-3) – postopek je v teku.

Načrtujemo, da bo v mesecu septembru v Vrtcu Črnomelj – enota Čardak toliko otrok kot v preteklih letih. Sama obnova strehe naj bi bila zaključena do 31. 8. 2018, vzporedno pa naj bi tekla tudi sanacija znotraj objekta.

Hkrati obveščamo, da Vrtec Črnomelj kot vsa leta v poletnih mesecih otroke iz posameznih enot združuje v eno enoto.

Občina Črnomelj uspešna na projektu »kulTura« – Staro mestno jedro bo dobilo lepšo podobo z boljšo dostopnostjo za gibalno ovirane

  • 24 Julij 2018 |

Torek, 24. julij - Občina Črnomelj je bila uspešna na razpisu za pridobitev evropskih sredstev na projektu »kulTura«, ki ga bo izvajala do leta 2020. Tako bodo v skladu z gradbenim dovoljenjem, kulturnovarstvenim soglasjem in projektno dokumentacijo prenovljene talne površine ene od najstarejših poti mestnega jedra Črnomlja: od trga med cerkvijo sv. Petra in banko do trga pred cerkvijo Sv. Duha, in sicer Ulica Mirana Jarca, po domače Faroška gasa, ter del Ulice Lojzeta Fabjana, kjer so se dela z arheološkimi izkopavanji že začela.

Projektna vloga z akronimom kulTura in nazivom »Tudi dediščina Jaske in Črnomlja je lahko 'cool'. Za vse.« je bila odobrena v okviru Javnega razpisa za predložitev projektov Programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija-Hrvaška v obdobju 2014-2020. Projektni partnerji so Grad Jastrebarsko (vodilni partner), Turistička zajednica grada Jastrebarskog, Občina Črnomelj, Razvojno informacijski center Bela krajina, Univerza v Ljubljani ter Libertas međunarodno sveučilište.

Projekt bo sofinanciran iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj. Vrednost projekta je 1.316.243,02 EUR, delež v projektu Občine Črnomelj pa znaša 472.050,50 EUR.

V okviru projekta bodo v Črnomlju površine urejene v kombinaciji granitnih kock, granitnih plošč in asfalta, postavljene bo tudi nekaj urbane opreme. Javna razsvetljava ter ostala infrastruktura bo obnovljena iz lastnih sredstev Občine in ni predmet projekta »kulTura«. Objekte kulturne dediščine ob trasi kulTura, ki danes niso dostopni za invalide, se bo opremilo s premičnimi klančinami, urejen bo tudi dostop za invalide in vozičke iz glavne ulice na trg pred cerkvijo. Za realizacijo projekta bodo potrebne naslednje aktivnosti: - izvedba javnih naročil ter sklenitev izvajalskih pogodb, - izvedba arheoloških raziskav s predlogi za varovanje in prezentacijo eventuelnih najdb, - identifikacija in ureditev detajlov pomembnih za prezentacijo dediščine in dostopnost mesta za osebe s funkcionalnimi ovirami, - izvedba gradbenih del za prenovo predmetnih ulic in platoja ter - nabava male mobilne urbane opreme za izboljšanje dostopnosti do objektov kulturne dediščine na trasi kulTure. Vsekakor pa sodelovanje z ostalimi projektnimi partnerji ter izvajanje obveznosti poročanja nacionalnemu organu.

V projektu »kulTura«, poleg vodilnega partnerja Grada Jastrebarsko in Občine Črnomelj, ki bosta izvajala predvsem investicijski del projekta, sodelujejo še Univerza v Ljubljani s Fakulteto za elektrotehniko in Fakulteto za arhitekturo, ti bosta pripravili mobilno aplikacijo za potrebe turizma, za turistične vsebine projekta pa bodo skrbeli partnerji RIC Bela krajina, Turistička zajednica grada Jastrebarskog in Libertas međunarodno sveučičište iz Zagreba.

Izsek iz prijave na razpis - utemeljitev projekta: 

»Ob slovensko hrvaški meji je več kot 50 manjših zgodovinskih mest, ki jih odlikuje bogata kulturna dediščina. Dediščina v teh krajih predstavlja še edini neizkoriščeni potencial za oživitev umirajočih trgov in ulic. Takšna sta tudi Črnomelj in Jastrebarsko. Ju poznamo? Verjetno ne, čeprav se mimo njiju vozimo proti Jadranu, čeprav sta manj kot uro vožnje oddaljena od obeh prestolnic. Zato je izziv projekta dediščino in turistične trende izkoristiti za večji obisk manj razvitega obmejnega prostora. Čezmejnost je v projektu videna kot pomembna priložnost, da se mala obmejna mesta izpostavijo in postavijo ob bok Zagrebu, Ljubljani, Piranu, Rovinju ... CILJ projekta je aktiviranje neprepoznavne in obnova propadajoče kulturne dediščine za trajnostni turistični pre-boj malih obmejnih mest. V ta namen bo v Jaski in Črnomlju razvit in testiran nov čezmejni turistični produkt poimenovan »kulTura«, nato pa bomo spodbudili njegovo širitev na ostala turistično nerazvita obmejna mesta. »kulTura« bo enostavna, drugačna, počasna. Bo ‘cool’ tura po skriti kulturni dediščini mest, podprta s čezmejno digitalno kartico in oblikovana po meri obiskovalca, še predvsem funkcionalno oviranih oseb. »kulTura« bo predstavljala dediščino malih mest, povezovala lokalno ponudbo, sprehode in doživetja okusov v pakete, omogočila digitalne animacije in živa srečanja z zgodovinskimi liki na ulicah, trgih in parkih malih mest. V Jaski bo urejen center za obiskovalce in paviljon kot osrednja atrakcija »kulTure«. V Črnomlju bo pot »kulTure« ’tlakovana’ prek obnovljenih zgodovinskih ulic v mestnem jedru. Vse to bomo dosegli s celovitim, trajnostim, vključujočim, pametnim pristopom. Neprepoznavnost malih mest lahko premagamo le z inovativnostjo, zato drugačnost uvajamo v vse elemente produkta, od detajlov prenove do oživljanja velikih zgodb malih ljudi. »kulTura« je zasnovana tudi kot razvojni model, čezmejna kartica pa kot orodje za nadaljnje širjenje in trženje vseh malih historičnih mest vzdolž meje.«

interreg si hr sl rgb

Kitajska delegacija iz mesta Baotou v Črnomlju

  • 20 Julij 2018 |

Petek, 20. julij – V sejni sobi Občine Črnomelj je potekalo srečanje s šest člansko delegacijo iz mesta Baoutou iz Ljudske republike Kitajska. Namen srečanja je bil spodbuditi izmenjavo in sodelovanje na področjih gospodarstva, kulture, turizma, športa, umetnosti, znanosti in tehnologije.

Obisk delegacije je vezan na lanskoletno oktobrsko sejo Občinskega seva Občine Črnomelj, ko je bila obravnavan predlog za sodelovanje v okviru iniciative »Road and Belt Project« na pobudo profesorja dr. Božidarja Šarlerja, predstojnika Katedre za dinamiko fluidov in termodinamiko, Fakulteta za strojništvo, Univerza v Ljubljani. Iniciativa »Road and Belt Project« je iniciativa Kitajske, katere namen je dvig gospodarskega razvoja ob novi svileni cesti na obsežnem območju od Azije prek Afrike do vzhodne Evrope. K omenjeni iniciativi je pristopila tudi Slovenija. Fakulteta za strojništvo je v letu 2015 vzpostavila razvejano znanstveno in tehnološko sodelovanje s Chinese Academy of Sciences, Institute of Metals Research, Shenyang, provinca Laoing, Kitajska. Tako je prof. Šarler vzpostavil sodelovanje z mestom  Baotou v provinci Inner Mongolia, Kitajska.

Po uvodnem pozdravu županje občine Črnomelj Mojce Čemas Stjepanovič, je z vidika kulture, turizma, gospodarstva ter nadaljnjega razvoja občino Črnomelj predstavil direktor RIC Bela krajina Peter Črnič. Sledil je pozdrav župana kitajskega mesta Baotou Zhao Jiangtao, ki je podrobneje predstavil mesto in vizijo prihodnosti razvoja ter možnosti sodelovanja. Baotou predstavlja v svetovnem merilu največje središče za rudarjenje in proizvodnjo redkih zemelj, vse bolj pomembne strateške surovine.

Na sestanku so bili prisotni tudi predstavniki gospodarstva na območju občine Črnomelj, in sicer so se predstavila podjetja Livar d.d., Polycom d.o.o., Comark d.o.o.,  X-Adena d.o.o., Kovinoplastika Lozar d.o.o. in SPTE d.o.o. Področje izobraževanja je predstavila direktorica ZIK Črnomelj Nada Žagar, nekaj o poslovni coni TRIS Kanižarica pa je povedal Silvo Grdešič, likvidacijski upravitelj Rudnika Kanižarica v zapiranju d.o.o.-v likvidaciji.

Občina Črnomelj podpira predstavljeno iniciativo in sodelovanje z mestom Baotou, v luči izmenjave izkušenj in dobrih praks na omenjenih področjih. V nadaljevanju se bo ustanovil odbor, ki ga bodo predstavljali predstavniki obeh mest. Skupaj bodo preverili vse možnosti sodelovanja in povezovanja ter tako nadaljevali aktivnosti sodelovanja Črnomlja in Baotoua.

Foto: Tomislav Urh

Občina Črnomelj

Trg svobode 3
8340 Črnomelj

  07 306 11 00
  07 306 11 30
  obcina.crnomelj@siol.net

Uradne ure

Ponedeljek od 7.30 do 14.30

Sreda od 7.30 do 16.30

Petek od 7.30 do 12.30

V času med 10. in 11. uro ni uradnih ur.