Zgodovina

Med letoma 1816 in 1848 se je območje današnje občine imenovalo »okraj Črnomelj«, ki je spadal pod Novomeško okrožje, sedež tega okrožja je bilo Novo mesto. Mesto Črnomelj pa je v tem času obstajalo tudi kot občina. Okraj Črnomelj je leta 1854 obsegal občine: Adlešiči, Butoraj, Čeplje, Črnomelj, Dobliče, Dol, Dolenja Podgora, Golek, Griblje, Kot, Loka, Mavrlen, Obrh, Petrova vas, Planina, Predgrad, Preloka, Radenci, Talčji vrh, Tanča gora, Tribuče, Vinica, Vinji vrh, Vrh. Povprečno število prebivalcev leta 1854 je bilo 20.825.

 

Obdobje med obema vojnama

V 30. letih 20. stoletja so bile v Kraljevini Jugoslaviji ustanovljene banovine. Dravska banovina s sedežem v Ljubljani je v oktobru leta 1929 odpravila delitev slovenskega ozemlja v Jugoslaviji. Takrat je bila Bela krajina s takratnima okrajema Črnomelj in Metlika dodeljena Savski banovini s sedežem v Zagrebu. Šele leta 1931 je okraj Črnomelj postal sestavni del Dravske banovine – takrat se je imenoval srez.

 

Stanje po drugi svetovni vojni

Med drugo svetovno vojno je Črnomelj prišel pod oblast Italije, namreč italijanski okupator je zasedel in priključil k Italiji 103 občin prejšnje Dravske banovine ter jih oblikoval v mestno občino ljubljansko in pet okrajev s 94 občinami. Eden izmed teh okrajev je bil tudi Črnomelj.

15. maja 1944 je predsedstvo SNOS-a izdalo odlok o novi upravno-teritorialni razdelitvi Bele krajine in sicer na štiri okraje: črnomaljski, metliški, semiški in viniški, s 139 krajevnimi enotami. Nova razdelitev je omogočala boljše zaposlovanje političnega, upravnega in gospodarskega kadra, vodenje boljše gospodarske politike in uvajanje boljših organizacijskih oblik od dotedanjih. Za okrožno vodstvo v Črnomlju pa je to pomenilo veliko razbremenitev.

Z letom 1952 je bil sprejet Zakon o razdelitvi Ljudske republike Slovenije na mesta, okraje in občine, kar je prineslo pomembne spremembe v teritorialni razdelitvi Slovenije. Kot mesta so bila opredeljena: glavno mesto Ljubljana, Maribor in Celje. Okrajev je bilo 19, vseh občin v Sloveniji pa 386, med katerimi so nekatere imel status mestne občine. Črnomelj je bil še vedno okraj, znotraj njega pa je bilo 8 občin: znotraj okraja, je bil Črnomelj postavljen še kot mestna občina, ki je takrat štela 5.601 prebivalcev. Leta 1955 pa Črnomelj ni bil več okraj, ampak je kot občina Črnomelj (s 12.600 prebivalci) spadal v okraj Novo mesto.

Ustava iz leta 1974 je krajevno skupnost postavila kot enega od temeljev socialističnega samoupravljanja. V občini Črnomelj je bilo skupno 14 krajevnih skupnosti: Adlešiči, Butoraj, Dobliče – Kanižarica, Dragatuš, Griblje, Griček, Heroja Starihe, Loka, Petrova vas, Semič, Stari trg, Talčji vrh, Tribuče, Vinica.

Vir:

• Grafenauer, Božo. 2000. Lokalna samouprava na slovenskem.
• Kramarič Janez. 2005. Črnomaljci v slovenskem narodnem prebujanju: od druge polovice 18. stoletja do osamosvojitve Slovenije.

 

Po osamosvojitvi

Leta 1993 je imela občina Črnomelj 18.463 prebivalcev, obsegala je 487km2. Med letoma 1994 in 1998 je štela 14.771 prebivalcev in obsegala 340km2 površine. Leta 1998 pa je občina štela 14.930 prebivalcev, po površini je obsegala 340km2. 

 

MESTO ČRNOMELJ SKOZI ČAS (Janez Weiss, univ. dipl. zgodovinar)

Črnomaljski mestni okljuk v času mlajše železne dobe, idealna rekonstrukcija (risal akad. slik. Robert Lozar)

Med dve reki vpet pomol, kjer stoji Črnomelj, zaznamujejo tri tisočletja človeškega bivanja. Najstarejše naselje je nastalo že v času pozne bronaste dobe (13. - 8. stoletje pr. n. št.) in se razvijalo skozi dobo železa vse do osvajalskih pohodov rimskega cesarja Oktavijana Avgusta in njegovega naslednika Tiberija. Tedaj je bilo mesto uničeno, saj je spadalo med manjše naselbine rimskih sovražnikov Kolapijanov ali Japodov. Po uničenju je nastala nova naselbina na sosednjem Ločki okljuku, od koder je bila v negotovih časih pozne antike (3. - 6. stoletje) naselbina preseljena na mestni pomol in obdana z visokim obzidjem. Poznoantični Črnomelj je spadal med pomembnejše naselbine v tem delu zahodnega Balkana. Vpet je bil v trgovino širšega prostora in nekje v sredini 4. stoletja je bila v Črnomlju postavljena prva cerkev, ki jo je krasil mozaik. Naselbina je bila uničena med leti 580 in 620, ko so tudi skozi prostor današnje Bele krajine prodirali Avari in Slovani. Tedaj se je za več stoletij življenje zopet umaknilo z mestnega pomola in šele v času med 9. in 11. st. je nastala, nedvomno na ostankih starejše antične naselbine, nova, slovanska naselbina.

Črnomaljski mestni okljuk v času pozne antike, idealna rekonstrukcija (risal akad. slik. Robert Lozar)

Črnomelj je prvič omenjen leta 1228, ko je bila v njem ustanovljena belokranjska pražupnija. Naselje se je skrivalo za gradom in se hitro razvijalo v trgovsko in upravno središče dežele. Že pred letom 1251 je Črnomelj dobil trške pravice, saj je tedaj omenjen njegov prvi župan, Fridericus iudex de Tzerneml. Obzidje je Črnomelj dobil v 14. stoletju, in mestece, vpeto med bregove rek, grad in komendo križnikov je živelo počasi v ritmu vsakoletne trgatve, sejanja in žetve ter živahnih sedmih letnih sejmov. Leta 1408 je bil Črnomelj prvič omenjen kot mesto in v istem letu so se pred njegovim obzidjem pojavili Turki, ki pa ga niso nikoli zavzeli. Zavzeli pa so ga protestanti, katerih pridigarji so v drugi polovici 16. stoletja uspešno razširili novo vero in vzpostavili protestantsko šolo. Turki niso nikoli opustošili mesta, večkrat pa so ga prizadeli močni požari. Najstarejši znani požar je izbruhnil leta 1586, sledil pa mu je še požar leta 1744.

Črnomelj kot ga je okoli leta 1670 videl kranjski polihistor Janez Vajkard Valvasor.

Skozi 17. in 18. stoletje povsem zaspan, se je Črnomelj šele v 19. st. ponovno pričel razvijati v regionalno središče s pripadajočimi uradi sodišča in uprave. Leta 1868 je nastala slovenska čitalnica, 1874 so se organizirali gasilci, 1890 je bila odprta nova mestna šola in 1914 ga je dosegla železnica. Povezan z ostalo Slovenijo se je Črnomelj na začetku 20. st. naglo moderniziral. Ob izbruhu 2. sv. vojne so ga okupirali Italijani in ga držali vse do kapitulacije. Tedaj je postal Črnomelj središče osvobojenega ozemlja, središče svobodne Slovenije, v katerem so bili postavljeni temelji slovenske države. V Črnomlju je 19. in 20. februarja 1944 potekalo prvo zasedanje Slovenskega narodno-osvobodilnega sveta (SNOS), dan pozneje je izvedlo svojo prvo predstavo Slovensko narodno gledališče (SNG). V povojnem času se je Črnomelj razvil v kulturno, gospodarsko in upravno središče Bele krajine.

Črnomelj ob koncu 19. stoletja (original hrani Alojz Cindrič)

 

Mestna muzejska zbirka Črnomelj